Vila Podvin

Prvotni stolpast dvor na severnem robu vasi Mošnje je kot Poedewein prvišomenjen leta 1311, ko so ga imeli v dedni lasti gospodje Podvinski (Podwein), vazali grofov Ortenburških. Zadnji iz rodu Sebald pl. Podwein se je leta 1397 ponesrečil, ko se mu je pri ježi s konjem udrl most in je utonil. Leta 1399 je Friderik grof Ortenburški posest Podvinskih podelil Juriju pl. Lambergu z gradu Kamen pri Begunjah. Lambergi so ga imeli v lasti vse do druge polovice 16. stoletja. Do leta 1885, ko je bila posest prodana knezu de Polignacu, je bil dvorec v lasti rodovin Wagensberg, Gallenfels, Mogainer in Mally.

Dvorec s tlorisom v obliki črke L je sestavljen iz dveh pravokotno postavljenih dvonadstropnih stavb. Na Valvazorjevi upodobitvi ga odlikuje predvsem lep kamnit portal glavnega vhoda in nad njim elegantna okna, bifore. Zadnji predvojni lastnik, francoski knez Camille A. J. M. de Polignac, ga je uporabljal za letno rezidenco. Družina je dvorec zapustila že leta 1939, pred začetkom druge svetovne vojne.
Leta 1946 je nova oblast posestvo z dvorcem nacionalizirala in stavbo so nekaj časa uporabljali kot kmetijsko šolo. Leta 1962 je bil dvorec po načrtih arhitekta Antona Bitenca preurejen v hotel, kar je precej zabrisalo njegovo izvirno podobo. Vse do leta 2007, ko so ga zaprli, je bil Podvin znan kot prestižen hotel z znamenito restavracijo.V zadnjih nekaj letih Vilo Podvin vodita Marcela Klofutar in vrhunski slovenski šef Uroš Štefelin.

V Vili Podvin so močno povezani s tradicijo, saj s pomočjo lokalnih sestavinč obujajo pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke. Chef Uroš uporablja sezonske sestavine z domačega vrta in z okoliških kmetij. S sodobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dediščine jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje.
Hišo krasijo vitraži umetnika Staneta Kregarja. Na krasnem vrtu pa si lahko privoščite kavico in napolnite baterije za izzive, ki so pred vami.

Izletniška kmetija Globočnik

Izletniška kmetija Globočnik se nahaja v Globokem pri Radovljici. Globoko je mala, s šestimi domačjami naseljena vas v dolini reke Save, ki jo okrog in okrog z mešanimi gozdovi obdajajo porasli hribi in rodovitna polja. Skozi dolino vijuga železniška proga, ki povezuje Ljubljano z Jesenicami, malo nad dolino pa tudi avtocesta.
Na Globočnikovi domačiji, katere korenine segajo daleč nazaj – na fasadi je ohranjen pročelni kamen z letnico 1628 – se je tako kot tudi na ostalih domačijah v vasi ohranilo kmečko izročilo, ki ga kot dediščino naših prednikov ne velja zanemariti.
V toplem kmečkem ambientu in ob dobri hrani se vam bo ustavil čas in vas spomnil na odprto ognjišče in toplo klop ob kmečki peči.

Vzrejna hiša lipicancev Barbana

Na kmetiji družine Peternel v Globokem na Gorenjskem, v bližini Podvina in Mošenj, se že od leta 1994 ukvarjajo z rejo lipicanskih konj, s katerimi se poleg same reje posvečajo tudi vprežni vožnji. Vzrejna hiša Barbana je dobila ime po prvi kobili Barbani, ki so jo kupili istega leta.
Gonilna sila Vzrejne hiše Barbana sta Janez in Nina Peternel s sinovi, a pri delu na kmetiji in s konji so jima v nenadomestljivo pomoč tudi vsi člani širše družine ter sodelavci.

Sadovnjak Resje

Sadovnjak Resje pri Podvinu leži ob magistralni cesti Ljubljana – Jesenice. Pred pogledi ga skriva gozd, ki ga obdaja skoraj z vseh strani. Je rahlo dvignjen nad ostalo dolino, na nadmorski viA?ini 590-600 m, s čudovitim pogledom na Karavanke.
Začetki pridelave jabok in ostalega sadja v sadovnjaku Resje segajo v leto 1960. Danes celotna površina sadovnjaka obsega 30 ha. Na leto pridelajo povprečno 600 ton odličnih gorenjskih jabolk. Izbirate lahko med več kot dvajsetimi sortami jabolk.