Krajevni muzej

Ideja o krajevnem muzeju se je oblikovala ob pripravah praznovanj v letu 2004 (850 let prve omembe Mošenj v pisnih virih (pisalo se je leto 1154, natančneje 1. April, ko je oglejski patriarh Peregrin 1. izročil treviškemu škofu Ulriku patronat v Mošnjah kot zamenjavo za cerkev v Preddvoru in Tupaličah), 110 let šole , 70 let vaške lipe (ta lipa je bila vsajena v spomin umorjenega Aleksandra I.), 60 let od izgnanstva krajanov med 2. Svetovno vojno). Prvi zametek muzejske zbirke dokazuje, da se je v našem okolju ohranilo kar nekaj predmetov, ki s svojimi zgodbami odstirajo tančice skrivnosti preteklosti. Razstavljeni predmeti odražajo tisto, kar se je ohranilo in so jih uporabljali ljudje, ki so tukaj živeli in delali. Vsi predmeti so bili zbirki darovani ali posojeni, kar pričuje tudi spoštovanje Mošnjanov do svojih prednikov in do domačega kraja. Predmeti so krajevna dediščina in pričevanja o preteklosti našega kraja, ki jo ohranjamo tudi zaradi modelov, ki so zakladnica idej za sedanjost in prihodnost.

Da bi podrobneje spoznali življenje naših prednikov imamo v zbirki tudi predmete iz njihove vsakdanje rabe v gospodinjstvu, kmetijstvu, itd. Predmeti v teh zbirkah, nekdanji “dokazi ljudske ustvarjalnosti” in “inventar narodnega zaklada”, so večinoma še vedno enaki. Drugačen pa je današnji pogled nanje. Postali so zlasti večpomenski nosilci informacij: materialne priče o vsakdanjiku in prazniku kmečkega prebivalstva in zgodbonosci o ustvarjalnosti, inventivnosti, znanjih, modrostih, idealih lepote, sožitju z naravo…

Kot rezultat skupnega sodelovanja je v muzeju Mošnje predstavljenih več tem:

VILA RUSTICA

Arheološko najdišče rimske podeželskevile je bilo odkrito leta 2006, ob gradnji avtoceste. Objekt je bil zgrajen v 1. Stoletju in je bil v uporabi vsaj Že v drugem stoletju, nato pa je počasi propadal. Viden je le najbolje ohranjen stanovanjski del ki vključuje kopalnico s talnim ogrevanjem, mozaičnim podom in freskami po stenah. Visok standard lastnika prikazujejo tudi drobne najdbe (novci, okrasne zaponke, zapestnice, prstani, keramične posode), ki so shranjene v našem muzeju.

ŠOLA

Prva začetki šole v Mošnjah segajo v leto 1893. Naša zbirka obsega kar nekaj predmetov, ki so jih uporabljali naže babice in dedki. Razstavljena je tabla, lesna miza, stol in že veliko drobnih predmetov npr. stare šolske torbice, stoježe in namizno računalo, globus, spužva, šestilo in trikotnik, šolski črnilnik in črnilniki za v klop, peresniki in peresa.

CERKEV

Sredi vasi stoji cerkev sv. Andreja, prvič je bila omenjena v pisnih virih leta 1154, najbrž pa je da je bila zgrajena že prej. Naša cerkev nam vzbuja mnogo skrivnosti, kaj se je dogajalo v našem kraju, kajti njena arhitektura (njeni vzhodni deli “zvonik, prezbiterij in nekdanja kapela sv. Trojice so zgrajeni v pozno gotskem stilu, obe stranski kapeli pa sta baročna prizidka, vemo pa ga v gotiki niso zidali triladijskih cerkva s tako nizkimi loki in že polkročnimi loki, tako da je stavba starejša od gotike in da je bila najbrž romanska bazilika. V muzeju imamo razstavljenih veliko predmetov cerkvene opreme, oblačil in posodje.

IZGNANCI

Tudi naši vasi 2. Svetovna vojna ni prizanesla. 5. aprila 1944 je bil v župnišču ustreljen upravitelj J. Warmut, zato so Nemci izselili vaščane v nemško taborišče Badtelz, vas pa so skoraj popolnoma požgali. V muzeju so predstavljeni utrinki naših vaščanov.

ČEBELARSTVO

Moženjska fara je bila velika in bogata z dolgoletno tradicijo, v kateri se je uspešno razvijalo čebelarstvo. Pred stoletjem skoraj ni bilo domačije, na kateri se ne bi kdo ukvarjal s čebelarstvom. Iz naže fare izvira tudi Franc Resman, katerega največja zasluga je ustanovitev čebelarskega muzeja v Radovljici leta 1959. V našem muzeju predstavljamo pripomočke, ki so jih uporabljali naši dedki pri čebelarjenju.

ČEVLJARSKA DELAVNICA

V našem muzeju vam predstavljamo pripomočke, ki so jih uporabljali naši dedki za izdelovanje oz. popravljanje čevljev. Desetletja nazaj je bilo v vasi veliko čevljarjev in se je do danes ohranilo veliko čevljarskega orodja.

GASILSTVO

Začetki gasilstva v Mošnjah segajo že v čas pred prvo svetovno vojno. Ideje so se pojavljale že v 18. stoletju, vendar do organiziranega gasilstva ni prišlo. V drugi polovici 19. Stoletja so se začele pojavljati organizirane “požarne brambe”. V naši vasi se je ustanovilo ” Ognjegasno društvo Mošš?nje”, ustanovitelji so bili sami vplivni možje, dobri gospodarji in spoštovani farani. Gasilstvo je združevalo ljudi v vasi in nobena akcija ni stekla brez gasilcev, ta naša tradicija se bo nadaljevala že v prihodnje rodove. V našem muzeju vam predstavljamo opremo in pripomoče naših gasilcev.